Pismo Saše Šege Jazbec  
20. 11. 2025

Sporočilo za javnost: Pojdimo na referendum in glasujmo ZA

21. 11. 2025

V Državnem zboru smo se danes zbrali podporniki Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ). Zavezništvu Moje življenje, moja pravica, ki združuje stranke vladajoče koalicije, Piratsko stranko ter društvo Srebrna nit, so se pridružili tudi ostali organizatorji referendumske kampanje v podporo zakonu, Nič od tega in Danes je nov dan ter Miha Kordiš.

Tereza Novak (Svoboda) se je v svoji izjavi zahvalila vsem znanim in vplivnim osebnostim, ki so v preteklih tednih javno podprli PPKŽ. Še posebej je opozorila na zdravnike, katerih odločitev, da zakon javno podprejo, je bila, kot pravi, vse prej kot samoumevna: »Pred nedeljskim referendumom želim posebej poudariti pogum številnih uveljavljenih zdravnikov, ki so v svojem življenju naredili izjemno veliko, in ki so se odločili javno spregovoriti o podpori zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Izkazalo se je, da je bila njihova odločitev daleč od samoumevne – mnogi so bili deležni ostrih napadov prav iz vrst svojih cehovskih organizacij, od katerih bi upravičeno pričakovali predvsem razumevanje stisk ljudi, s katerimi se ti strokovnjaki dnevno srečujejo

Mojca Šetinc Pašek (Socialni demokrati) je v izjavi opozorila, da bila referendumska kampanja prežeta z lažmi, manipulacijami in strašenjem ljudi: »Govorili so o vsem tistem, česar v tem zakonu sploh ni, kar ta zakon sploh ne prinaša. Da se bo zastrupljalo ljudi, da se bo trgovalo z organi, da ta zakon uvaja evtanazijo, da je nadomestek za paliativno oskrbo in tako dalje. Nič od tega ne drži,« je poudarila.

Dodala je, da gre v resnici za zakon, ki je v prvi vrsti sočuten, prinaša možnost izbire vsem. Vse ljudi je pozvala, naj gredo na referendum in glasujejo ZA: »Le če boste glasovali za, boste zaščitili svojo osnovno človekovo pravico do razpolaganja s svojim življenjem. Vse ostalo, kar so govorili predlagatelji tega referenduma, pa kaže, da so oni tisti, ki želijo biti nadzorniki vaših življenj. Da so oni tisti, ki želijo diktirati vaša življenja,« je zaključila.

Nataša Sukič (Levica) je dejala, da se je Levica vključila v to kampanjo »z mislijo na ljudi, ki živijo z neozdravljivo boleznijo, njihove družine, njihove prijatelje, pa tudi na vse, ki verjamejo, da si vsakdo med nami zasluži dostojanstvo, neko osnovno spoštovanje, sočutje in pa pravico odločati sam o sebi«.

Njen strankarski kolega Milan Jakopovič pa je poudaril, da je sedaj je pred nami še najpomembnejši korak – referendumski dan:  »V nedeljo ne bo odločalo samo mnenje, odločal bo vaš glas in vsak glas šteje, vsak glas za je izraz solidarnosti do tistih ljudi, ki si želijo mirno, varno in z dostojanstvom odločanja v najtežjih trenutkih v svojem življenju, zato vas prosimo in pozivamo, da v nedeljo vsi odidemo na volišča in glasujemo za, za možnost izbire

Miha Kordiš (Mi, socialisti!) je poudaril, da sta »pravica do razpolaganja z lastnim telesom in pravica do svobodne izbire naši neodtujljivi človekovi pravici«.

»V tem trenutku tisti, ki neznosno trpijo, ki nimajo več drugega medicinskega izhoda, lahko odidejo v Švico in tam končajo svojo življenjsko pot na način, kot so si ga sami izbrali. A le, če si to lahko privoščijo, če to lahko plačajo. Vsi ostali, velika večina državljank in državljanov, te pravice in izbire nima in tako bo tudi ostalo, dokler zakon, ki je na mizi, ne stopi v veljavo.« Posebej je poudaril tudi, da ta zakon ni bil ustvarjen s strani politike, pač pa ga je napisala civilna družba, ljudje.

Andrej Pleterski (Srebrna nit), sicer tudi eden od soavtorjev ZPPKŽ, je poudaril, da se »v času kampanje srečuje dvoje: na eni strani je to strah, na drugi strani pa osebne izkušnje ljudi s trpljenjem svojcev, prijateljev«.

Nujno je, da na referendum pridemo, je še bil jasen: »Nasprotniki zakona gradijo svoje upanje, da bo zakon zavrnjen, če vsi tisti, ki se strinjamo s tem zakonom in ga želimo potrditi, ne bomo prišli na volišča. Lahko popustite svojemu občutku za udobje, ostanete doma in upate, da se bo izid referenduma izšel tako, kot vam je sicer po volji, vendar je to nevarno tveganje, resno tvegate, da zaradi tega zakon ne bo sprejet.«

Filip Dobranič (Danes je nov dan) je ljudi spomnil, da je to, kaj bodo obkrožili na volilnem lističu, zgolj njihova lastna odločitev: » Lahko si vzamete pet minut, če jih rabite, lahko si vzamete pet sekund. Kvalitetno razmislite, kaj boste obkrožili, predvsem pa poskrbite, da boste nekaj naredili. Najhujša stvar, ki se vam lahko zgodi, je to, da se v ponedeljek zbudite v državi, v kakršni ne želite živeti

»Jaz bom glasoval ZA, ker me je strah, da me ne čaka lepa filmska smrt, ampak da me čaka nekaj groznega. Takrat pač želim imeti nadzor nad svojim življenjem,« je dodal.

Violeta Tomić (Nič od Tega) je poudarila: »Ta referendum se ne bi zgodil, če bi v tej državi striktno spoštovali našo ustavo, ki v svojem sedmem členu jasno zapisuje, da je država ločena od verskih skupnosti. A dali smo 7 milijonov evrov za konsolidacijo, predvolilno konsolidacijo vseh strank na desni in polarizacijo vseh ostalih

Povedala je še, da so nasprotniki zakona v kampanji po njeni oceni delovali »popolnoma neracionalno, bilo je polni ustrahovanja, podtikanj in laži, tako da to pravico, da razpolagamo z lastnim življenjem, si moramo vsak dan znova izboriti in nikoli pristati, da bi kakršnakoli verska organizacija odločala o naših življenjih, smrti in rojstvih. Zato naš glas v nedeljo velja ZA«.

Jasmin Feratović (Piratska stranka) ocenjuje, da je bila to v resnici kampanja političnega sadizma, v kateri »se je sprevračalo praktično vse, od tega, kaj je namen tega zakona, tudi tega, kaj pomeni določen člen ustave, pa tudi tega, kaj pomenijo določeni členi zakona«.

»Res je treba iti na referendum, ni nobene druge rešitve. Ne smemo dovoliti, da pridejo še po to pravico, da uničijo in pošljejo to državo nazaj v času. Spomnil bi, da države, ki imajo to pravico urejeno, so na primer Kanada, Avstralija, Nizozemska, Švica, torej to so države, po katerih se na vseh drugih področjih zgledujemo. Si želimo biti kot oni? Ta referendum je priložnost, da naredimo korak naprej. Še enkrat pozivam res vsakogar, ki si želi neke svobodne družbe, naj v nedeljo gre na referendum in obkroži ZA

 

Pogosto zastavljena vprašanja

1Kako poteka postopek PPKŽ?
Celoten postopek pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je zasnovan tako, da strogo varuje svobodno voljo posameznika. Začetek postopka in njegova takojšnja prekinitev – vse je v odločitvi posameznika, njegovi izrecno in nedvoumno izraženi volji. Zelo strogo so določeni že sami pogoji, kdo je do tovrstne pomoči sploh upravičen.

Pacient, ki je do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) upravičen, mora doživljati neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja za pacienta sprejemljiva možnost lajšanja, in ki je po presoji zdravnika posledica hude neozdravljive bolezni ali druge hude trajne okvare zdravja, katerih zdravljenje je izčrpano in ne daje utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje zdravja.

Pacient lahko na katerikoli točki od postopka odstopi. Njegovo izrecno in nedvoumno izraženo voljo se aktivno preverja vedno znova, na vsakem koraku v postopku.

Pacient sam (brez nagovarjanja zdravnika ali katerekoli tretje osebe) pri osebnem zdravniku izrazi željo po izvedbi postopka pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Zdravnik mora s pacientom opraviti pogovor, v katerem mu predstavi postopek, in vse možne alternative (druge možnosti za lajšanje trpljenja, paliativna oskrba, možnosti obravnave, ki niso na voljo v Sloveniji…).

Po najmanj treh dneh pacient z zdravnikom opravi še en pogovor, po katerem poda vlogo o zahtevi za PPKŽ. Iz vloge mora biti razvidna resnična, izrecna, nedvoumna in nepogojna volja pacienta o uveljavljanju pravice. Vloga se overi pri notarju in posreduje Komisiji za PPKŽ.

Komisija za PPKŽ imenuje neodvisnega zdravnika in psihiatra, vsak od katerih ločeno opravi pregled pacienta.

Komisija za PPKŽ na podlagi mnenj osebnega zdravnika, neodvisnega zdravnika in psihiatra odloči o zahtevku.

Po prejeti odločitvi PPKŽ, če je ta postopek odobrila, lahko pacient kadarkoli poda pobudo za izvedbo PPKŽ, pri čemer se določijo datum, ura in kraj izvedbe PPKŽ.
Učinkovine in morebitne pripomočke za izvedbo PPKŽ prevzame zdravnik, ki bo prisoten pri izvedbi PPKŽ.

Pred samo izvedbo se preveri, če pacient vztraja pri izvedbi, nakar se pacientu omogoči izvedbo postopka PPKŽ. Če pacient v postopku ne more aktivno sodelovati, se postopek prekine.

Zdravstveno osebje pri pacientu ostane, dokler ni ugotovljena smrt.

Zagotovljena je pravica do ugovora vesti za vse zdravstvene delavce, ki pri postopkih PPKŽ sodelujejo.
2Zakaj moramo še enkrat na referendum? Mar nismo o tem že odločali?
Junija 2024 smo volivke in volivci že jasno povedali, da podpiramo pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Državni zbor je to voljo spoštoval in sprejel zakon, ki to omogoča.

A nasprotniki so zahtevali nov referendum, zato moramo svojo odločitev potrditi še enkrat. Tokrat glasujemo o zakonu samem – in le če bomo večinsko glasovali ZA, bo zakon tudi zares uveljavljen.
3Kaj pomeni, da »v Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni evtanazije?«
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o katerem odločamo 23. novembra, ne omogoča evtanazije.

Evtanazija in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) sta dva različna pojma oziroma medicinska postopka, med katerima obstajajo pomembne razlike. Evtanazija je postopek, pri katerem nekdo povzroči smrt drugi osebi na njeno prostovoljno in informirano zahtevo, največkrat z vbrizganjem smrtonosne učinkovine. PPKŽ pa je postopek, v katerem je pacient tisti, ki sam konča svoje življenje z zaužitjem smrtonosne učinkovine.

Umik evtanazije je kompromisni korak naproti zdravstvenim delavcem, ki bodo v postopku sodelovali samo še kot dajalci mnenj in upravljalci s pripomočki, ne pa tudi kot vnašalci učinkovine. Hkrati s tem tudi v največji možni meri zmanjšamo vsakršne možnosti zlorab zakona.
4Kaj je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ)?
Medicinski postopek, ki pri pacientu na njegovo zahtevo povzroči smrt.
5Kaj bi prinesel Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ)?
ZPPKŽ bi prinesel vsem polnoletnim osebam, ki so sposobne odločati o sebi in ki doživljajo neznosno trpljenje brez obetov izboljšanja, možnost mirnega in dostojanstvenega konca življenja ob izbranem času in na izbranem kraju, če je seveda takšna njihova trdna in pristna volja. Izjema so osebe, ki nimajo sposobnosti odločati o sebi in psihični bolniki z akutnimi duševnimi motnjami.

ZPPKŽ bi nudil pravno regulirano medicinsko pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, zagotovil bi družbeni nadzor in varnost tega postopka pred zlorabami ali zmotami. Mnogim, ki jih pesti strah pred trpečim koncem življenja v prihodnosti, zavest, da imajo na voljo sredstvo, s katerim temu lahko ubežijo, v življenje prinaša olajšanje.

ZPPKŽ vsakemu potencialnemu sodelujočemu, od pacienta do zdravnika, bi omogočil, da se v vsakem trenutku umakne iz postopka PPKŽ.

Vsem, ki PPKŽ zavračajo, pušča vse možnosti, ki so jih imeli pred uveljavitvijo.
6V katerih državah je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja že dovoljena?
Dovoljena je v Španiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Belgiji, Kolumbiji, Novi Zelandiji, številnih državah ZDA in Avstralije.

V Avstriji in Švici je dovoljena samo takšna oblika pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pri kateri si pacientka oz. pacient smrtonosno učinkovino vnese v telo sama oz. sam, brez pomoči zdravstvenih delavcev.

Seznam držav, ki dovoljujejo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, se v zadnjih letih podaljšuje.
7Za koga je pomemben sprejem Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?
Za vsakogar.

Kajti vsi bomo svoje življenje nekoč končali in nihče ne ve vnaprej, kakšen bo njegov konec. Ko bo uveljavljen, pa bo vsakdo – oboleli in zdravi – vedel, da ima, če bo njegovo zdravstveno stanje vodilo v trpeče umiranje, na voljo možnost dostojanstvenega in mirnega izhoda, po katerem lahko poseže, če bo prehudo.

Za mnoge, ki so sami ali prek bližnjih že izkusili hudo trpljenje, bo zavedanje, da imajo vseskozi na voljo možnost mirnega odhoda, delovalo zelo pomirjujoče. To bo prispevalo k večji kakovosti življenja neposredno prizadetega in s tem tudi njegovih bližnjih.
8Kdaj se je v Sloveniji odprla razprava o pravici do prostovoljnega končanja življenja?
Meritve javnega mnenja so že pred več kot desetimi leti pokazale, da večina Slovenk in Slovencev podpira uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Široka razprava o pomoči pri končanju življenja pa v Sloveniji poteka od leta 2018, ko sta željo po takšni obliki pomoči javno izrazila Janko Pleterski in Alenka Čurin Janžekovič.

Februarja 2019 je društvo Srebrna nit objavilo Pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja. Zbrali so več kot 5500 podpisov.
9Ali bi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) zmanjšal obstoječe pravice pacientk, pacientov?
NE.

ZPPKŽ nikomur ničesar ne jemlje in nikogar v nič ne sili.

Vse pravice, ki jih imajo pacienti sedaj, ostajajo.

Se bo pa obseg pacientovih pravic povečal tako za tiste, ki bi si želeli pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kot za tiste, ki pri umiranju ne želijo biti deležni posegov, če so ti denimo v nasprotju z njihovimi osebnimi prepričanji.

Po aktualnem Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) je del paliativne oskrbe namreč tudi paliativna sedacija, pri kateri se sedaj lahko zgodi, da pacienti, ki ne morejo več odločati o sebi, umrejo, ne da bi dali soglasje k postopku, ki jih je privedel do smrti. Umrejo lahko torej na način, ki je v nasprotju z njihovimi prepričanji. ZPPKŽ tudi tem pacientom daje možnost, da vnaprej zavrnejo paliativno sedacijo in umrejo skladno s svojimi prepričanji. ZPPKŽ torej povečuje pravice vseh pacientk in pacientov.
10Kdaj lahko pacient zaprosi za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ)?
Le takrat, kadar je sposoben sam odločati o sebi.

Ko to sposobnost izgubi, izgubi tudi pravico do te pomoči.

Ima pa pacient pri vlaganju prošnje za pomoč pri PPKŽ pravico, da izrazi voljo, kaj naj se zgodi, če po dogovoru o datumu PPKŽ izgubi sposobnost odločanja o sebi. Lahko se odloči, da naj se PPKŽ izvede kot evtanazija (da mu smrtonosno učinkovino v telo vnese zdravstveni delavec), ali pa, da naj se PPKŽ v tem primeru ne izvede.
11Kakšne varovalke pred zlorabami bi vseboval Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ)?
SEZNAM VAROVALK
1. Zahtevka za uveljavljanje pravice do PPKŽ ne morejo uveljavljati osebe mlajše od 18 let.
2. Akutna duševna motnja ne more biti vzrok za PPKŽ, prav tako v času njenega trajanja pacient ne more uveljavljati PPKŽ iz drugih razlogov.
3. Pravico do PPKŽ lahko uveljavlja samo oseba, ki je sposobna odločati o sebi.
4. Pacienta pred lastno pomoto varuje strokovnost sodelujočega zdravstvenega osebja (najmanj 7 oseb).
5. Obvezna je ocena psihiatra o sposobnosti odločanja o sebi.
6. Nihče drug ne more odločati namesto pacienta.
7. Zahtevek za uveljavljanje pravice do PPKŽ mora kandidat/pacient izraziti najmanj 4x. Pacient mora biti vsakič sposoben odločati o sebi.
8. Pacient lahko od uveljavljanja pravice do PPKŽ kadarkoli odstopi.
9. Zdravnik mora preveriti, ali je pacient odločitev sprejel po lastni volji, brez vsakršne prisile.
10. Zdravnik ali drug zdravstveni delavec pacienta ne sme spodbujati k uveljavljanju pravice do PPKŽ.
11. Pacient zahtevek in informirano odločitev podpiše v prisotnosti lečečega zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca in notarja, ki potrdi pacientovo izjavo.
12. V postopku odobritve sodeluje najmanj 9 oseb, lahko pa tudi več.
13. Postopek vodi Komisija RS za PPKŽ.
14. Pobudo za izvedbo postopka PPKŽ poda lečečemu zdravniku, ali nadomestnemu zdravniku (če lečeči zdravnik uveljavlja ugovor vesti), pacient.
15. Pobuda je lahko podana kadarkoli po prejemu odločbe Komisije RS za PPKŽ o odobritvi pomoči. Ni naglice, ker ni obveznega roka.
16. Smrtonosna učinkovina je ves čas pod nadzorom pooblaščenega zdravstvenega delavca.
17. V primeru dvoma o pristnosti pacientove volje izražene tik pred začetkom izvedbe PPKŽ, se postopek prekine.
18. Odobritev PPKŽ ni diskrecijska pravica enega zdravnika, ampak o njej odloča Komisija RS za PPKŽ, nad njo je še sodišče, ki odloča o socialnih sporih.
12Je odločitev za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja nepreklicna?
NE.

Pacientka oz. pacient lahko postopek kadarkoli prekliče.

Pacient je o svoji voljo večkrat vprašan; zadnjič pred vnosom smrtonosne učinkovine v telo.
13Ali se lahko za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja odločijo tudi pacienti, ki jim je odvzeta opravilna sposobnost? Ali lahko kdo odloča namesto njih?
NE.

Eden od pogojev za vložitev prošnje za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja je sposobnost odločanja o sebi, zato prošnje ne more vložiti oseba, ki ji je bila odvzeta opravilna sposobnost. Da bi onemogočili vsakršno zlorabo, tega v njenem imenu ne more storiti niti nihče drug.
14Ali se lahko starši odločijo za pomoč pri končanju življenja neozdravljivo bolnih otrok?
NE.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) izhaja iz načela osebne avtonomije, po katerem vsakdo odloča o sebi sam; tako pomembne odločitve v njegovem imenu ne more sprejeti nihče drug. Starši tako ne morejo zaprositi za PPKŽ svojih neozdravljivo bolnih otrok.

Povej svojo zgodbo