Kaj je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja?
Pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju daje možnost osebi, ki je neozdravljivo bolna in je izčrpala vse možnosti zdravljenja, v svoji bolezni pa doživlja neznosno trpljenje, da na svojo izrecno in nedvoumno izraženo željo zaključi svoje življenje na dostojen, človeka vreden način, v domačem okolju in med sebi ljubimi ljudmi.
1
Je pravica do izbire, ki nikomur ničesar ne vsiljuje.
Pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne posega v življenje nikogar, ki si te pomoči ne želi. Vsakdo naj živi v skladu s svojimi načeli, verovanji in željami.
2
Je pravica, ki varuje osebno dostojanstvo in krepi družbeno pravičnost.
Pravica, da vsakdo sam odloča o svojem življenju, je zagotovljena vsem, ne glede na socialni položaj.
3
Je pravica, ki prinaša olajšanje vsem.
Zavedanje, da je v primeru neznosnega trpljenja na voljo pomoč, prinaša olajšanje in občutek varnosti vsakomur.
Zadnja beseda je vaša. Zakon je sprejet, zdaj gre za njegovo uveljavitev.
Ne dovolite, da o vašem življenju odločajo brez vas.
Glasujte ZA pravico odločanja o svojem življenju.
Zavezništvo Moje življenje, moja pravica
združuje posameznike, civilnodružbene organizacije ter politične stranke, ki skupaj vodimo kampanjo v podporo Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ob prihajajočem referendumu 23. novembra.
Povezuje nas zavedanje, da tokratna ni zgolj še ena politična kampanja, podpora PPKŽ pa ni vezana na politično opredeljenost ali strankarske barve; 23. novembra odgovarjamo na to, kdo smo kot družba in kako vidimo trpljenje sočloveka. Gre za vprašanje človekovih pravic, posebej najbolj ranljivih, ter za vprašanje sočutja, družbene pravičnosti in naše empatije. Pravica prinaša tudi zavedanje, da je v primeru neznosnega trpljenja na voljo pomoč, kar prinaša olajšanje in občutek varnosti vsakomur.
Zato v Zavezništvu spodbujamo vse, da skupaj storimo to, kar je prav; 23. novembra pridemo na referendum in glasujemo ZA Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Zavezništvo Moje življenje, moja pravica združuje:
18
varovalk proti zlorabi in zmotam vsebuje zakon
21
držav in zveznih držav ima že uzakonjeno PPKŽ
9
je najmanjše število oseb, ki sodelujejo v postopku PPKŽ
60
odstotkov Slovencev glede na raziskave podpira PPKŽ
Bolečine so kdaj tako hude, da jih z zdravili ne moremo ublažiti.
Dr. Mateja Kožuh Novak,
upokojena ginekologinja in dolgoletna predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, o tem, da sama ne razume odpora zdravnikov do pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
V vsaki zreli družbi mora biti svoboda odločanja ena najvišjih vrednot.
Sonja Lokar,
profesorica, sociologinja in predsednica Ženskega lobija Slovenije, prav v tem vidi bistvo sodobne demokratične družbe – v krepitvi posameznikove avtonomije in spoštovanju njegove volje.
Zdi se mi pomembno, da ima vsak možnost odločati o svojem življenju.
Dr. Anica Mikuš Kos,
slovenska pediatrinja, psihiatrinja in predsednica Slovenske filantropije, verjame, da mora imeti vsak človek možnost odločati o tem, kdaj bi rad končal svoje življenje, če postane trpljenje prehudo.
Želim izraziti svojo željo, da uveljavim svojo osebno človekovo pravico do smrti. Izrazil sem svojo željo tudi s svojim dejanjem, o katerem priča brazgotina pod zapestjem moje levice.
Janko Pleterski,
je bil zgodovinar in akademik. Doživljal je zelo trpeče umiranje, ki je trajalo 7 let. Ko ni več zdržal, si je prerezal žile in prosil, naj ga pustijo izkrvaveti, a so ga vseeno odpeljali na urgenco in zašili. Umrl je leta 2018.
Ne želim, da je moj zadnji spomin na to zemeljsko življenje bolečina, osamljenost in strah. Želim si dostojne smrti takrat, ko ne zmorem več živeti in ko začutim, da je čas za odhod.
Dr. Vesna Prijatelj,
je dolga leta delala kot medicinska sestra na UKC Ljubljana. Bila je ena najglasnejših zagovornic pravice do PPKŽ. Po dolgi in boleči borbi z rakom je konec septembra letos umrla.
Grem v Švico k zdravniku, ki mi bo pomagal. V ambulanto, ki mi bo dala to, kar si že dalj časa želim. Mir brez bolečine.
Alenka Čurin Janžekovič
je poučevala glasbo. 65 let je živela z neozdravljivo boleznijo, ki prizadene kosti, sklepe in hrustanec. Ti propadajo, kar prinese neznosne bolečine. Umrla je leta 2023, ko je pomoč poiskala v Švici.
23. novembra glasujmo
ZA
pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
Pogosto zastavljena vprašanja
1Ali bi uveljavitev PPKŽ lahko prinesla napačno odločitev za pomoč pri samousmrtitvi starejšim, obremenjenim z depresijo?
Ne. ZPPKŽ v drugem odstavku 6. člena pravi: " Pravice do PPKŽ ni moč uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni." ZPPKŽ zato ne ogroža nikogar z duševno motnjo.
2Bodo zdravniki koga silili, da zaprosi za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja?
Zdravnik ne sme nikoli predlagati pacientu, naj uveljavi svojo pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ne glede na to, kako hudo trpljenje bi ta pacient doživljal.
8. odstavek 7. člena ZPPKŽ zelo jasno določa: »Zdravnik ali drug zdravstveni delavec ali sodelavec pacienta ne sme spodbujati k uveljavljanju pravice do PPKŽ.«
Kdor bi imel željo po pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, se bo moral obrniti na zdravnika sam, brez vsakršnega nagovarjanja. Ali gre res za samostojno odločitev pacienta pa se nato tekom postopka preverja vedno znova, na praktično vsakem koraku.
8. odstavek 7. člena ZPPKŽ zelo jasno določa: »Zdravnik ali drug zdravstveni delavec ali sodelavec pacienta ne sme spodbujati k uveljavljanju pravice do PPKŽ.«
Kdor bi imel željo po pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, se bo moral obrniti na zdravnika sam, brez vsakršnega nagovarjanja. Ali gre res za samostojno odločitev pacienta pa se nato tekom postopka preverja vedno znova, na praktično vsakem koraku.
3Kako poteka postopek PPKŽ?
Celoten postopek pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je zasnovan tako, da strogo varuje svobodno voljo posameznika. Začetek postopka in njegova takojšnja prekinitev – vse je v odločitvi posameznika, njegovi izrecno in nedvoumno izraženi volji. Zelo strogo so določeni že sami pogoji, kdo je do tovrstne pomoči sploh upravičen.
Pacient, ki je do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) upravičen, mora doživljati neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja za pacienta sprejemljiva možnost lajšanja, in ki je po presoji zdravnika posledica hude neozdravljive bolezni ali druge hude trajne okvare zdravja, katerih zdravljenje je izčrpano in ne daje utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje zdravja.
Pacient lahko na katerikoli točki od postopka odstopi. Njegovo izrecno in nedvoumno izraženo voljo se aktivno preverja vedno znova, na vsakem koraku v postopku.
Pacient sam (brez nagovarjanja zdravnika ali katerekoli tretje osebe) pri osebnem zdravniku izrazi željo po izvedbi postopka pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Zdravnik mora s pacientom opraviti pogovor, v katerem mu predstavi postopek, in vse možne alternative (druge možnosti za lajšanje trpljenja, paliativna oskrba, možnosti obravnave, ki niso na voljo v Sloveniji…).
Po najmanj treh dneh pacient z zdravnikom opravi še en pogovor, po katerem poda vlogo o zahtevi za PPKŽ. Iz vloge mora biti razvidna resnična, izrecna, nedvoumna in nepogojna volja pacienta o uveljavljanju pravice. Vloga se overi pri notarju in posreduje Komisiji za PPKŽ.
Komisija za PPKŽ imenuje neodvisnega zdravnika in psihiatra, vsak od katerih ločeno opravi pregled pacienta.
Komisija za PPKŽ na podlagi mnenj osebnega zdravnika, neodvisnega zdravnika in psihiatra odloči o zahtevku.
Po prejeti odločitvi PPKŽ, če je ta postopek odobrila, lahko pacient kadarkoli poda pobudo za izvedbo PPKŽ, pri čemer se določijo datum, ura in kraj izvedbe PPKŽ.
Učinkovine in morebitne pripomočke za izvedbo PPKŽ prevzame zdravnik, ki bo prisoten pri izvedbi PPKŽ.
Pred samo izvedbo se preveri, če pacient vztraja pri izvedbi, nakar se pacientu omogoči izvedbo postopka PPKŽ. Če pacient v postopku ne more aktivno sodelovati, se postopek prekine.
Zdravstveno osebje pri pacientu ostane, dokler ni ugotovljena smrt.
Zagotovljena je pravica do ugovora vesti za vse zdravstvene delavce, ki pri postopkih PPKŽ sodelujejo.
Pacient, ki je do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) upravičen, mora doživljati neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja za pacienta sprejemljiva možnost lajšanja, in ki je po presoji zdravnika posledica hude neozdravljive bolezni ali druge hude trajne okvare zdravja, katerih zdravljenje je izčrpano in ne daje utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oziroma izboljšanje zdravja.
Pacient lahko na katerikoli točki od postopka odstopi. Njegovo izrecno in nedvoumno izraženo voljo se aktivno preverja vedno znova, na vsakem koraku v postopku.
Pacient sam (brez nagovarjanja zdravnika ali katerekoli tretje osebe) pri osebnem zdravniku izrazi željo po izvedbi postopka pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Zdravnik mora s pacientom opraviti pogovor, v katerem mu predstavi postopek, in vse možne alternative (druge možnosti za lajšanje trpljenja, paliativna oskrba, možnosti obravnave, ki niso na voljo v Sloveniji…).
Po najmanj treh dneh pacient z zdravnikom opravi še en pogovor, po katerem poda vlogo o zahtevi za PPKŽ. Iz vloge mora biti razvidna resnična, izrecna, nedvoumna in nepogojna volja pacienta o uveljavljanju pravice. Vloga se overi pri notarju in posreduje Komisiji za PPKŽ.
Komisija za PPKŽ imenuje neodvisnega zdravnika in psihiatra, vsak od katerih ločeno opravi pregled pacienta.
Komisija za PPKŽ na podlagi mnenj osebnega zdravnika, neodvisnega zdravnika in psihiatra odloči o zahtevku.
Po prejeti odločitvi PPKŽ, če je ta postopek odobrila, lahko pacient kadarkoli poda pobudo za izvedbo PPKŽ, pri čemer se določijo datum, ura in kraj izvedbe PPKŽ.
Učinkovine in morebitne pripomočke za izvedbo PPKŽ prevzame zdravnik, ki bo prisoten pri izvedbi PPKŽ.
Pred samo izvedbo se preveri, če pacient vztraja pri izvedbi, nakar se pacientu omogoči izvedbo postopka PPKŽ. Če pacient v postopku ne more aktivno sodelovati, se postopek prekine.
Zdravstveno osebje pri pacientu ostane, dokler ni ugotovljena smrt.
Zagotovljena je pravica do ugovora vesti za vse zdravstvene delavce, ki pri postopkih PPKŽ sodelujejo.
4Se lahko za PPKŽ v pacientovem imenu odločijo njegovi svojci?
Ne, ni mogoče, da bi se postopek pomoči pri končanju življenja začel ali celo izvedel na pobudo pacientovega svojca ali bližnjega.
Postopek pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v celoti vodi pacient sam. Pri tem mora izkazovati sposobnost odločanja o sebi, kar posebej preveri psihiater.
Pacient ne more nikogar pooblastiti, da so odloča v njegovem imenu. Možnosti zlorabe ni.
Postopek pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v celoti vodi pacient sam. Pri tem mora izkazovati sposobnost odločanja o sebi, kar posebej preveri psihiater.
Pacient ne more nikogar pooblastiti, da so odloča v njegovem imenu. Možnosti zlorabe ni.
5Zakaj moramo še enkrat na referendum? Mar nismo o tem že odločali?
Junija 2024 smo volivke in volivci že jasno povedali, da podpiramo pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Državni zbor je to voljo spoštoval in sprejel zakon, ki to omogoča.
A nasprotniki so zahtevali nov referendum, zato moramo svojo odločitev potrditi še enkrat. Tokrat glasujemo o zakonu samem – in le če bomo večinsko glasovali ZA, bo zakon tudi zares uveljavljen.
A nasprotniki so zahtevali nov referendum, zato moramo svojo odločitev potrditi še enkrat. Tokrat glasujemo o zakonu samem – in le če bomo večinsko glasovali ZA, bo zakon tudi zares uveljavljen.
6Kaj pomeni, da »v Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ni evtanazije?«
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o katerem odločamo 23. novembra, ne omogoča evtanazije.
Evtanazija in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) sta dva različna pojma oziroma medicinska postopka, med katerima obstajajo pomembne razlike. Evtanazija je postopek, pri katerem nekdo povzroči smrt drugi osebi na njeno prostovoljno in informirano zahtevo, največkrat z vbrizganjem smrtonosne učinkovine. PPKŽ pa je postopek, v katerem je pacient tisti, ki sam konča svoje življenje z zaužitjem smrtonosne učinkovine.
Umik evtanazije je kompromisni korak naproti zdravstvenim delavcem, ki bodo v postopku sodelovali samo še kot dajalci mnenj in upravljalci s pripomočki, ne pa tudi kot vnašalci učinkovine. Hkrati s tem tudi v največji možni meri zmanjšamo vsakršne možnosti zlorab zakona.
Evtanazija in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) sta dva različna pojma oziroma medicinska postopka, med katerima obstajajo pomembne razlike. Evtanazija je postopek, pri katerem nekdo povzroči smrt drugi osebi na njeno prostovoljno in informirano zahtevo, največkrat z vbrizganjem smrtonosne učinkovine. PPKŽ pa je postopek, v katerem je pacient tisti, ki sam konča svoje življenje z zaužitjem smrtonosne učinkovine.
Umik evtanazije je kompromisni korak naproti zdravstvenim delavcem, ki bodo v postopku sodelovali samo še kot dajalci mnenj in upravljalci s pripomočki, ne pa tudi kot vnašalci učinkovine. Hkrati s tem tudi v največji možni meri zmanjšamo vsakršne možnosti zlorab zakona.
7Kaj je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ)?
Medicinski postopek, ki pri pacientu na njegovo zahtevo povzroči smrt.
8Kaj bi prinesel Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ)?
ZPPKŽ bi prinesel vsem polnoletnim osebam, ki so sposobne odločati o sebi in ki doživljajo neznosno trpljenje brez obetov izboljšanja, možnost mirnega in dostojanstvenega konca življenja ob izbranem času in na izbranem kraju, če je seveda takšna njihova trdna in pristna volja. Izjema so osebe, ki nimajo sposobnosti odločati o sebi in psihični bolniki z akutnimi duševnimi motnjami.
ZPPKŽ bi nudil pravno regulirano medicinsko pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, zagotovil bi družbeni nadzor in varnost tega postopka pred zlorabami ali zmotami. Mnogim, ki jih pesti strah pred trpečim koncem življenja v prihodnosti, zavest, da imajo na voljo sredstvo, s katerim temu lahko ubežijo, v življenje prinaša olajšanje.
ZPPKŽ vsakemu potencialnemu sodelujočemu, od pacienta do zdravnika, bi omogočil, da se v vsakem trenutku umakne iz postopka PPKŽ.
Vsem, ki PPKŽ zavračajo, pušča vse možnosti, ki so jih imeli pred uveljavitvijo.
ZPPKŽ bi nudil pravno regulirano medicinsko pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, zagotovil bi družbeni nadzor in varnost tega postopka pred zlorabami ali zmotami. Mnogim, ki jih pesti strah pred trpečim koncem življenja v prihodnosti, zavest, da imajo na voljo sredstvo, s katerim temu lahko ubežijo, v življenje prinaša olajšanje.
ZPPKŽ vsakemu potencialnemu sodelujočemu, od pacienta do zdravnika, bi omogočil, da se v vsakem trenutku umakne iz postopka PPKŽ.
Vsem, ki PPKŽ zavračajo, pušča vse možnosti, ki so jih imeli pred uveljavitvijo.
9V katerih državah je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja že dovoljena?
Dovoljena je v Španiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, v Belgiji, Kolumbiji, Novi Zelandiji, številnih državah ZDA in Avstralije.
V Avstriji in Švici je dovoljena samo takšna oblika pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pri kateri si pacientka oz. pacient smrtonosno učinkovino vnese v telo sama oz. sam, brez pomoči zdravstvenih delavcev.
Seznam držav, ki dovoljujejo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, se v zadnjih letih podaljšuje.
V Avstriji in Švici je dovoljena samo takšna oblika pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pri kateri si pacientka oz. pacient smrtonosno učinkovino vnese v telo sama oz. sam, brez pomoči zdravstvenih delavcev.
Seznam držav, ki dovoljujejo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, se v zadnjih letih podaljšuje.
10Za koga je pomemben sprejem Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?
Za vsakogar.
Kajti vsi bomo svoje življenje nekoč končali in nihče ne ve vnaprej, kakšen bo njegov konec. Ko bo uveljavljen, pa bo vsakdo – oboleli in zdravi – vedel, da ima, če bo njegovo zdravstveno stanje vodilo v trpeče umiranje, na voljo možnost dostojanstvenega in mirnega izhoda, po katerem lahko poseže, če bo prehudo.
Za mnoge, ki so sami ali prek bližnjih že izkusili hudo trpljenje, bo zavedanje, da imajo vseskozi na voljo možnost mirnega odhoda, delovalo zelo pomirjujoče. To bo prispevalo k večji kakovosti življenja neposredno prizadetega in s tem tudi njegovih bližnjih.
Kajti vsi bomo svoje življenje nekoč končali in nihče ne ve vnaprej, kakšen bo njegov konec. Ko bo uveljavljen, pa bo vsakdo – oboleli in zdravi – vedel, da ima, če bo njegovo zdravstveno stanje vodilo v trpeče umiranje, na voljo možnost dostojanstvenega in mirnega izhoda, po katerem lahko poseže, če bo prehudo.
Za mnoge, ki so sami ali prek bližnjih že izkusili hudo trpljenje, bo zavedanje, da imajo vseskozi na voljo možnost mirnega odhoda, delovalo zelo pomirjujoče. To bo prispevalo k večji kakovosti življenja neposredno prizadetega in s tem tudi njegovih bližnjih.
11Kdaj se je v Sloveniji odprla razprava o pravici do prostovoljnega končanja življenja?
Meritve javnega mnenja so že pred več kot desetimi leti pokazale, da večina Slovenk in Slovencev podpira uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Široka razprava o pomoči pri končanju življenja pa v Sloveniji poteka od leta 2018, ko sta željo po takšni obliki pomoči javno izrazila Janko Pleterski in Alenka Čurin Janžekovič.
Februarja 2019 je društvo Srebrna nit objavilo Pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja. Zbrali so več kot 5500 podpisov.
Široka razprava o pomoči pri končanju življenja pa v Sloveniji poteka od leta 2018, ko sta željo po takšni obliki pomoči javno izrazila Janko Pleterski in Alenka Čurin Janžekovič.
Februarja 2019 je društvo Srebrna nit objavilo Pobudo za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja. Zbrali so več kot 5500 podpisov.
12Ali bi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) zmanjšal obstoječe pravice pacientk, pacientov?
NE.
ZPPKŽ nikomur ničesar ne jemlje in nikogar v nič ne sili.
Vse pravice, ki jih imajo pacienti sedaj, ostajajo.
Se bo pa obseg pacientovih pravic povečal tako za tiste, ki bi si želeli pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kot za tiste, ki pri umiranju ne želijo biti deležni posegov, če so ti denimo v nasprotju z njihovimi osebnimi prepričanji.
Po aktualnem Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) je del paliativne oskrbe namreč tudi paliativna sedacija, pri kateri se sedaj lahko zgodi, da pacienti, ki ne morejo več odločati o sebi, umrejo, ne da bi dali soglasje k postopku, ki jih je privedel do smrti. Umrejo lahko torej na način, ki je v nasprotju z njihovimi prepričanji. ZPPKŽ tudi tem pacientom daje možnost, da vnaprej zavrnejo paliativno sedacijo in umrejo skladno s svojimi prepričanji. ZPPKŽ torej povečuje pravice vseh pacientk in pacientov.
ZPPKŽ nikomur ničesar ne jemlje in nikogar v nič ne sili.
Vse pravice, ki jih imajo pacienti sedaj, ostajajo.
Se bo pa obseg pacientovih pravic povečal tako za tiste, ki bi si želeli pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kot za tiste, ki pri umiranju ne želijo biti deležni posegov, če so ti denimo v nasprotju z njihovimi osebnimi prepričanji.
Po aktualnem Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) je del paliativne oskrbe namreč tudi paliativna sedacija, pri kateri se sedaj lahko zgodi, da pacienti, ki ne morejo več odločati o sebi, umrejo, ne da bi dali soglasje k postopku, ki jih je privedel do smrti. Umrejo lahko torej na način, ki je v nasprotju z njihovimi prepričanji. ZPPKŽ tudi tem pacientom daje možnost, da vnaprej zavrnejo paliativno sedacijo in umrejo skladno s svojimi prepričanji. ZPPKŽ torej povečuje pravice vseh pacientk in pacientov.
13Kdaj lahko pacient zaprosi za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ)?
Le takrat, kadar je sposoben sam odločati o sebi.
Ko to sposobnost izgubi, izgubi tudi pravico do te pomoči.
Ima pa pacient pri vlaganju prošnje za pomoč pri PPKŽ pravico, da izrazi voljo, kaj naj se zgodi, če po dogovoru o datumu PPKŽ izgubi sposobnost odločanja o sebi. Lahko se odloči, da naj se PPKŽ izvede kot evtanazija (da mu smrtonosno učinkovino v telo vnese zdravstveni delavec), ali pa, da naj se PPKŽ v tem primeru ne izvede.
Ko to sposobnost izgubi, izgubi tudi pravico do te pomoči.
Ima pa pacient pri vlaganju prošnje za pomoč pri PPKŽ pravico, da izrazi voljo, kaj naj se zgodi, če po dogovoru o datumu PPKŽ izgubi sposobnost odločanja o sebi. Lahko se odloči, da naj se PPKŽ izvede kot evtanazija (da mu smrtonosno učinkovino v telo vnese zdravstveni delavec), ali pa, da naj se PPKŽ v tem primeru ne izvede.
14Kakšne varovalke pred zlorabami bi vseboval Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ)?
SEZNAM VAROVALK
1. Zahtevka za uveljavljanje pravice do PPKŽ ne morejo uveljavljati osebe mlajše od 18 let.
2. Akutna duševna motnja ne more biti vzrok za PPKŽ, prav tako v času njenega trajanja pacient ne more uveljavljati PPKŽ iz drugih razlogov.
3. Pravico do PPKŽ lahko uveljavlja samo oseba, ki je sposobna odločati o sebi.
4. Pacienta pred lastno pomoto varuje strokovnost sodelujočega zdravstvenega osebja (najmanj 7 oseb).
5. Obvezna je ocena psihiatra o sposobnosti odločanja o sebi.
6. Nihče drug ne more odločati namesto pacienta.
7. Zahtevek za uveljavljanje pravice do PPKŽ mora kandidat/pacient izraziti najmanj 4x. Pacient mora biti vsakič sposoben odločati o sebi.
8. Pacient lahko od uveljavljanja pravice do PPKŽ kadarkoli odstopi.
9. Zdravnik mora preveriti, ali je pacient odločitev sprejel po lastni volji, brez vsakršne prisile.
10. Zdravnik ali drug zdravstveni delavec pacienta ne sme spodbujati k uveljavljanju pravice do PPKŽ.
11. Pacient zahtevek in informirano odločitev podpiše v prisotnosti lečečega zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca in notarja, ki potrdi pacientovo izjavo.
12. V postopku odobritve sodeluje najmanj 9 oseb, lahko pa tudi več.
13. Postopek vodi Komisija RS za PPKŽ.
14. Pobudo za izvedbo postopka PPKŽ poda lečečemu zdravniku, ali nadomestnemu zdravniku (če lečeči zdravnik uveljavlja ugovor vesti), pacient.
15. Pobuda je lahko podana kadarkoli po prejemu odločbe Komisije RS za PPKŽ o odobritvi pomoči. Ni naglice, ker ni obveznega roka.
16. Smrtonosna učinkovina je ves čas pod nadzorom pooblaščenega zdravstvenega delavca.
17. V primeru dvoma o pristnosti pacientove volje izražene tik pred začetkom izvedbe PPKŽ, se postopek prekine.
18. Odobritev PPKŽ ni diskrecijska pravica enega zdravnika, ampak o njej odloča Komisija RS za PPKŽ, nad njo je še sodišče, ki odloča o socialnih sporih.
1. Zahtevka za uveljavljanje pravice do PPKŽ ne morejo uveljavljati osebe mlajše od 18 let.
2. Akutna duševna motnja ne more biti vzrok za PPKŽ, prav tako v času njenega trajanja pacient ne more uveljavljati PPKŽ iz drugih razlogov.
3. Pravico do PPKŽ lahko uveljavlja samo oseba, ki je sposobna odločati o sebi.
4. Pacienta pred lastno pomoto varuje strokovnost sodelujočega zdravstvenega osebja (najmanj 7 oseb).
5. Obvezna je ocena psihiatra o sposobnosti odločanja o sebi.
6. Nihče drug ne more odločati namesto pacienta.
7. Zahtevek za uveljavljanje pravice do PPKŽ mora kandidat/pacient izraziti najmanj 4x. Pacient mora biti vsakič sposoben odločati o sebi.
8. Pacient lahko od uveljavljanja pravice do PPKŽ kadarkoli odstopi.
9. Zdravnik mora preveriti, ali je pacient odločitev sprejel po lastni volji, brez vsakršne prisile.
10. Zdravnik ali drug zdravstveni delavec pacienta ne sme spodbujati k uveljavljanju pravice do PPKŽ.
11. Pacient zahtevek in informirano odločitev podpiše v prisotnosti lečečega zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca in notarja, ki potrdi pacientovo izjavo.
12. V postopku odobritve sodeluje najmanj 9 oseb, lahko pa tudi več.
13. Postopek vodi Komisija RS za PPKŽ.
14. Pobudo za izvedbo postopka PPKŽ poda lečečemu zdravniku, ali nadomestnemu zdravniku (če lečeči zdravnik uveljavlja ugovor vesti), pacient.
15. Pobuda je lahko podana kadarkoli po prejemu odločbe Komisije RS za PPKŽ o odobritvi pomoči. Ni naglice, ker ni obveznega roka.
16. Smrtonosna učinkovina je ves čas pod nadzorom pooblaščenega zdravstvenega delavca.
17. V primeru dvoma o pristnosti pacientove volje izražene tik pred začetkom izvedbe PPKŽ, se postopek prekine.
18. Odobritev PPKŽ ni diskrecijska pravica enega zdravnika, ampak o njej odloča Komisija RS za PPKŽ, nad njo je še sodišče, ki odloča o socialnih sporih.
15Je odločitev za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja nepreklicna?
NE.
Pacientka oz. pacient lahko postopek kadarkoli prekliče.
Pacient je o svoji voljo večkrat vprašan; zadnjič pred vnosom smrtonosne učinkovine v telo.
Pacientka oz. pacient lahko postopek kadarkoli prekliče.
Pacient je o svoji voljo večkrat vprašan; zadnjič pred vnosom smrtonosne učinkovine v telo.
16Ali se lahko za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja odločijo tudi pacienti, ki jim je odvzeta opravilna sposobnost? Ali lahko kdo odloča namesto njih?
NE.
Eden od pogojev za vložitev prošnje za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja je sposobnost odločanja o sebi, zato prošnje ne more vložiti oseba, ki ji je bila odvzeta opravilna sposobnost. Da bi onemogočili vsakršno zlorabo, tega v njenem imenu ne more storiti niti nihče drug.
Eden od pogojev za vložitev prošnje za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja je sposobnost odločanja o sebi, zato prošnje ne more vložiti oseba, ki ji je bila odvzeta opravilna sposobnost. Da bi onemogočili vsakršno zlorabo, tega v njenem imenu ne more storiti niti nihče drug.
17Ali se lahko starši odločijo za pomoč pri končanju življenja neozdravljivo bolnih otrok?
NE.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) izhaja iz načela osebne avtonomije, po katerem vsakdo odloča o sebi sam; tako pomembne odločitve v njegovem imenu ne more sprejeti nihče drug. Starši tako ne morejo zaprositi za PPKŽ svojih neozdravljivo bolnih otrok.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) izhaja iz načela osebne avtonomije, po katerem vsakdo odloča o sebi sam; tako pomembne odločitve v njegovem imenu ne more sprejeti nihče drug. Starši tako ne morejo zaprositi za PPKŽ svojih neozdravljivo bolnih otrok.
Povej svojo zgodbo
Verjamete, da ima vsak človek pravico do odločanja o svojem življenju? Ste sami ali kdo od vaših bližnjih doživeli bolezen, ob kateri bi možnost pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pomenila olajšanje? Vabimo vas, da delite svojo izkušnjo in poveste, zakaj boste 23. novembra glasovali ZA.
Vaša zgodba lahko pomaga drugim razumeti, zakaj je ta pravica pomembna.